Ko sta se Pošta Slovenije in Telekom pred leti ločila na dve podjetji, je dobila Pošta od Telekoma zelo veliko odškodnino. Takrat so se lotili temeljite obnove poštnih palač v Ljubljani in v Mariboru. Ker je bila mariborska palača pošte okrašena s skulpturami, ljubljanska pa ne, so izdelali kopije obeh poštarčkov s strehe in ju vgradili tudi na streho poštne palače v Ljubljani.
Poštarčka in ostale skulpture s poštne stavbe na Slomškovem trgu je takrat restavriral kipar Peter Mali, ki je izdelal tudi kopije, ki jih je vgradil na streho ljubljanske poštne palače. A oba poštarčka z mariborske poštne palače nista edini skulpturi, ki imata replike tudi na poštni palači v Ljubljani. Tudi štiri odrasle človeške figure ob kupoli in orel na vrhu so kopije kipov iz Maribora.
Ljubljanska poštna palača je bila podobno okrašena kot mariborska, o čemer pričajo razglednice iz časa, ko je bila palača zgrajena. A po letu 1918, ko je slovensko ozemlje pripadlo srbski kroni, so bili kipi z ljubljanske pošte odstranjeni.
Razglednica iz zbirke Zmaga Tančiča
Ljubljanska poštna palača s kipi pred 1918
Razglednica iz zbirke Zmaga Tančiča
Ljubljanska poštna palača kmalu po 1918. Na stavbi so vsi kipi že odstranjeni.
Poštarčka nad oknoma in štiri figure na ograji ob kupoli ter orel so kopije mariborskih kipov s palače Pošte in so bili izdelani in vgrajeni leta 1996. Foto: Google
Fotografija: Aleš Lombergar, 1996
Na streho ljubljanske pošte so vgrajene kopije mariborskih kipov, ki so bile izdelane iz armiranega poliestra in so v primerjavi z mariborskimi, ki so iz kamna, precej lažje. Na sliki iz leta 1996 kipar in restavrator Peter Mali dviga odliktek mariborskega kipa nad strešno okno, kamor so ga vgradili.
Fotografija: Aleš Lombergar, 1996
Peter Mali s svojim kipom, preden so ga pritrdili na rob strehe na podstrešnim oknom. V ozadju stavba ljubljanske trgovine Nama na Slovenski ulici.
Fotografija: Aleš Lombergar, 1996
Poštarček s poštnim rogom, ki ga ponosno drži kipar Peter Mali, je vgrajen na strehi ob Slovenski ulici, v ozadju slike je Uršulinski samostan s cerkvijo.
Fotografija; Peter Mali, 1996
Kip poštarčka s torbo in pismom z mariborske poštne palače pred začetkom čiščenja in restavriranja. Površino peščenjaka je kipar v 19. stoletju zaščitil s premazom, ki je kamen ščitil pred dežjem. Na delih površine, ki jih je dež manj spiral, so na kipu obloge iz alg in prahu, na izpostavljenih površinah pa je kip čist in prvotni premaz je bil še vedno v dobrem stanju.
Fotografija: Peter Mali, 1996
Skrbno izklesan avstroogrski grb na poštni torbi je bil izdelan predvsem za naročnika, ki je kip gledal še v ateljeju kiparja. Ko pa so ga vgradili na streho visoke poštne palače, ga ni bilo več možno videti od nikoder niti z daljnogledom.
Fotografija: Peter Mali, 1996
Površini obraza in vratu, ki sta bila v zavetju kape, sta bili umazani s slojem alg in prahu. Izpostavljene površine pa so čiste. Povsod je opaziti drobne luknjice, saj je tam zaradi sonca in zmrzali točkasto odpadel zaščitni sloj. Pred izdelavo kalupa, je bila površina kipa očiščena in poškodbe popravljene.
Fotografija: Peter Mali, 1996
Na obleki in levi nogi so poškodbe nekoliko večje in jih je bilo treba domodelirati.
Fotografija: Peter Mali, 1996
Kalup je bil izdelan iz dveh slojev. Zaradi natančnosti detajla je prvi sloj, ki se ga nanaša direktno na kip, iz silikonske gume, ki je zelo prožna. Drugi sloj pa je lupina, ki drži obliko in je narejena iz s stekleno tkanino ojačane poliestrske smole.
Položaj stavbe na Google zemljevidu
O stavbi na spletni strani Mariborart.si